Preobrazba starega dela mesta s pomočjo participacije - Hamburg Altstadtküste
@Trajekt, 26.11. 2022

Maša Ogrin


Prebivalcem, lastnikom, najemnikov stanovanjskih in poslovnih prostorov v mestni četrti Katharinen-Viertel v starem predelu mesta Hamburg, počasi a vztrajno uspeva vzpodbuditi premislek o zapori javnega prostora za prometna vozila. Postopek, morda relevanten tudi za naše okolje. 

Stari del mesta je precej obremenjen s prometom, vzbodbude, da bi se mesto približalo pešcu so se pričele že v letih 2018 z iniciativami “Altstadt für alle” in “Auf die Plätze”. Pobuda, ki je dejansko uspela ustaviti eno večjih prometnic ob reki Elbi se je oblikovala poleti 2020 pod imenom ”Altstadtküste” na pobudo t.i. “Gröningerhof” genossenschaft* (*skupnost povezanih posameznikov, neke vrste zadruga, je oblika formiranja posameznikov v družbene skupine, ki vplivajo na razvoj raznoraznih področij; obveznosti članov so različne, pogoj je aktivna udeležba, konstruktivna naravnanost, pogosto tudi finančna soudeležba; v severni Nemčiji je vključenost v takšne skupine nekaj vsakdanjega, skoraj nujnega).

Iniciativa “Gröninger hof” se je zbrala okrog opuščene garažne hiše, da bi preprečili njeno rušitev in gradnjo luksuznih stanovanj, so organizirali arhitekturni natečaj za iskanje rešitev za ponovno uporabo stavbe v stanovanjske in poslovne namene. Natečaj je bil uspešen, izbrali so najboljšo arhitekturno rešitev, postopek za pridobitev gradbenega dovoljenja je v teku. Kot zanimivost podatek, da so leta 2008 ob razpisu natečaja, ki je predvideval preoblikovanje mestne četrti Katharinenviertel, šolo iz ’50 let gladko zrušili; iz česar morda lahko razberemo spreminjanje trendov pri obravnavi obstoječih grajenih struktur v t.i. kulturno naprednem zahodnem svetu.

Akcija je dvignila prah pri mestnih oblasteh, prav tako pa aktivirala civilno družbo, posamezne t.i. interesne skupnosti, ki delujejo na območju. Skupaj z galerijo AIT Hamburg in z Hafencity Universität, ter še nekaterimi združenji se je oblikovala iniciativa Altstadtküste, katere cilj je preoblikovanje javnega prostora ene najstejših mestnih četrti v Hamburgu.

V poletju 2020 so pripravili zaporo ceste z organiziranjem festivalskega dogajanja, letos poleti pa je akcija eskalirala. Glavni del akcije je bila izvedba trodnevne participatorne delavnice, na katero so bili vabljeni tako splošna javnost, kot tudi strokovnjaki različnih strok, med drugimi tudi Francesca Fergusson, kuratorka in teoretičarka, ki se ukvarja z razvojem raznolikih prostorskih praks. Predstavljene vizije so bile na ogled v arhitekturni galeriji AIT, ki obratuje v tej mestni četrti.

Vzporedno je razstava predstavila tudi navdihujoče uspešne in že izvedene arhitekturne projekte, temelječe na podobnih vprašanjih. Razstava je bila na ogled od 17. septembra in je bila zaradi interesa javnosti podaljšana do danes.

Vprašanje

Odkar se je pristaniška dejavnost iz območja umaknila (npr. Speicherstadt*, skladišča, v katerih so sedaj poslovni prostori) je prazni prostor parterja zavzel avtomobilski promet, ki še vedno izriva pešca. Kljub temu, da je se je program stavb in način uporabe mestnega prostora od industiralizacije spremenil, se prostor še ni odzval na vsebinsko spremembo. Dobro počutje in primerni kotički v mestnem prostoru so nekaj, kar želijo prebivalci. Ulica Bei den Mühren v bližini reke Elbe, lahko omogoči prav to. Nadalnje je v času klimatskih izzivov – pretiranih padavin in naraščanje gladine Elbe območje postavljeno pred dodatni izziv – iskanje alternativ gradnji protipoplavnega zidu.

Organizacija

Organizacija delavnice za iskanje primernih rešitev v avgustu, razstava v septembru. Trodnevnega “workshopa” se je udeležilo več kot 90 posameznikov iz različnih strokovnih in družbenih področij (promet, arhitektura, urbanizem, klima, krajinska arhitektura, politika,…). Organizacija delavnice je bazirala na prostovoljnem delu posameznikov, ki sicer delujejo v različnih službah, fakultetah in na inštitutih.

Prostor

Prostor za delavnico je bil organiziran v garažni hiši, organizacija dogodka v dotrajanem in statično vprašljivem objektu in še v času koronskih zapiranj je pomenila prostorski izziv, tako birokratski, kot dejanski, zaradi relevantnosti teme in mestnega vprašanja pa so sodelovali tudi mestni uradniki in pri pregledu prijavne dokumentacije priprli kakšno oko.

Spoznavanje s temo
Za vse udeležence so bili organizirani mestni sprehodi okoli četrti. Teme sprehodov so bile dodobra pripravljene in deljene v povezana interesna področja – zeleni prostor, voda, amfibijsko mesto, promet, klimatski vplivi, javni prostor. Obiskovalci posameznih sprehodov so se nato pomešali v devet skupin in naslednji dan pričeli z delom na prostorski karti.

Izmenjava

V času izvedbe delavnice je pri posameznih skupinah (9 skupin s po cca. 10 udeleženci) vrelo. Mnenja so se kresala, mnogokrat se kdo ni strinjal, toda delo in vizije so napredovale, predvsem v želji po dejanskem izboljšanju prostora in oblikovanju dobre prostorske vizije.

Vizije

Vizije, ki jih je izdelalo devet skupin naslavljajo večinoma razvoj obrečnih prostorov, ki z gradacijo nivojev artikulirajo naraščanje vode v kanalih, omogočajo stik človeka z reko, ki je sedaj zaradi ujetosti vode v zidane kanale preprečen. Nekatere skupine predvidijo preoblikovanje kanalov, odpiranje zaprtih povezav in ustvarjanje novih, umeščanje plavajočih pontonov za kulturne in ne-kulturne dejavnosti, za športne programe, piknike, umestitev novih plavajočih mostov za pešce, ki bi omogočali preživljanje časa na reki, shared space z omejitvijo hitrosti na prometnici, high-line linije za kolesarje, biotsko raznovrstne umetne plavajoče otoke, ki bi predstavili funkcioniranje podvodne favne in flore, integrirane elemente protipoplavne zaščite z bari, galerijami in prostori za prehode, ki se v primeru poplav avtomatsko zapirajo). Nekateri so se ukvarjali z reševanjem odvodnjavanja v času pretiranih deževij, odvodnjavanje cest, odvodnavanje s pomočjo umetnih “mokrišč”, uporaba deževnice v stavbah, itd… Skratka naslovljenih je bilo mnogo tematik in odprtih mnogo vprašanj, ki sedaj služijo kot osnovni research za nadaljevanje in artikuliranje možnih prihodnjih izvedb.

         


© 2024 Maša Ogrin